-
1 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
2 roost
[ru:st] 1. noun(a branch etc on which a bird rests at night.) gred2. verb((of birds) to sit or sleep on a roost.) sedeti na gredi- rooster- rule the roost* * *I [ru:st]noungred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik; colloquially ležišče, počivališče, prenočiščeat roost — na gredi, figuratively v posteljito be at roost — spati (o perutnini); figuratively spati (o ljudeh)to go to roost — iti spat, iti na počivanjeto rule the roost figuratively biti gospodar, gospodariti, vladati, voditicurses come home to roost — kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padeII [ru:st]intransitive verb & transitive verb(o perutnini) sedeti ali spati na gredi, sedé spati; colloquially figuratively (o osebah) leči (k počitku), spati, iti spat, prespati noč, prenočiti; nuditi, dati komu prenočišče, spraviti koga pod streho -
3 asleep
[ə'sli:p]1) (sleeping: The baby is asleep.) speč2) (of arms and legs etc, numb: My foot's asleep.) zaspala (roka, noga)•* * *[əslí:p]predicative adjective& adverb speč, otrpel; omrtvičen, mrtevto fall asleep — zaspati, figuratively umreti -
4 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
5 lie
I 1. noun(a false statement made with the intention of deceiving: It would be a lie to say I knew, because I didn't.) laž2. verb(to say etc something which is not true, with the intention of deceiving: There's no point in asking her - she'll just lie about it.) lagati- liarII present participle - lying; verb1) (to be in or take a more or less flat position: She went into the bedroom and lay on the bed; The book was lying in the hall.) leči, ležati2) (to be situated; to be in a particular place etc: The farm lay three miles from the sea; His interest lies in farming.) nahajati se, biti3) (to remain in a certain state: The shop is lying empty now.) ostati4) ((with in) (of feelings, impressions etc) to be caused by or contained in: His charm lies in his honesty.) biti v•- lie back- lie down
- lie in
- lie in wait for
- lie in wait
- lie low
- lie with
- take lying down* * *I [lai]nounlaž, neresnica, izmišljotinawhite lie — nedolžna laž, laž v silito give s.o. the lie — postaviti koga na lažto give the lie to s.th. — postaviti kaj na lažII [lai]1.transitive verblagati (to komu), nalagati;2.transitive verbz lažmi zmamiti ( into v, k)he lies like a book — laže, da sam sebi verjamehe lies like a gasmeter — laže, kakor pes tečeto lie o.s. out of — z lažmi se izvleči iz česahumorously to lie in one's throat ( —ali teeth) — lagati komu v obraz, predrzno lagatiIII [lai]nounlega, položaj; počivališče (živali, ptic, rib)figuratively the lie of the land — situacija, stanje, razmereIV [lai]intransitive verbležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu); peljati (pot); juridically biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev; archaic prenočiti, prespati; hunting ne vzleteti (ptice); military & nautical stati, ležati (čete, ladje)to lie hid — pritajiti se, skriti seslang to lie doggo — negibno ležati, pritajiti seas far as in me lies — po svojih najboljših močeh, kolikor le moremto lie on s.o.'s hands — ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)to lie idle — biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuharitimilitary to lie perdu — ležati v skriti izvidniški točkiit lies with you to do it — na tebi je, da to storišjuridically to lie on s.o. — biti komu obvezanto lie in s.o.'s way — biti komu pri roki; biti komu na potiyou will lie on the bed you have made — kakor si boš postlal, tako boš ležal -
6 night
1) (the period from sunset to sunrise: We sleep at night; They talked all night (long); He travelled by night and rested during the day; The days were warm and the nights were cool; ( also adjective) He is doing night work.) noč; nočen2) (the time of darkness: In the Arctic in winter, night lasts for twenty-four hours out of twenty-four.) noč•- nightly- night-club
- nightdress
- nightgown
- nightfall
- nightmare
- nightmarish
- night-school
- night shift
- night-time
- night-watchman* * *[náit]nounnoč; večer, mrak, tema (tudi figuratively)night and day — noč in dan, vednoto make a night of it — krokati, prekrokati nočto stay the night at — prenočiti v (kraju), pri (kom) -
7 round
1. adjective1) (shaped like a circle or globe: a round hole; a round stone; This plate isn't quite round.) okrogel2) (rather fat; plump: a round face.) okrogel2. adverb1) (in the opposite direction: He turned round.) (na)okoli2) (in a circle: They all stood round and listened; A wheel goes round; All (the) year round.) v krogu3) (from one person to another: They passed the letter round; The news went round.) naokrog4) (from place to place: We drove round for a while.) naokoli5) (in circumference: The tree measured two metres round.) po obodu6) (to a particular place, usually a person's home: Are you coming round (to our house) tonight?) naokoli3. preposition1) (on all sides of: There was a wall round the garden; He looked round the room.) okoli2) (passing all sides of (and returning to the starting-place): They ran round the tree.) okoli3) (changing direction at: He came round the corner.) okoli4) (in or to all parts of: The news spread all round the town.) po4. noun1) (a complete circuit: a round of drinks (= one for everyone present); a round of golf.) krog, runda2) (a regular journey one takes to do one's work: a postman's round.) obhod3) (a burst of cheering, shooting etc: They gave him a round of applause; The soldier fired several rounds.) salva4) (a single bullet, shell etc: five hundred rounds of ammunition.) krogla5) (a stage in a competition etc: The winners of the first round will go through to the next.) runda6) (a type of song sung by several singers singing the same tune starting in succession.) kratki kanon5. verb(to go round: The car rounded the corner.) zaviti okoli- rounded- roundly
- roundness
- rounds
- all-round
- all-rounder
- roundabout 6. adjective(not direct: a roundabout route.) ovinkast, daljši- round-shouldered
- round trip
- all round
- round about
- round off
- round on
- round up* * *I [ráund]adjectiveokrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušenat a round pace (rate) — s krepkim korakom, hitro, nagloin round figures (numbers) — v celih številih; v okroglih, približnih številkahin a round voice — s krepkim, polnim glasoma round robin figuratively protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)a round sum — okrogla, znatna, precejšnja vsotaa round-trip ticket American vozovnica za krožno potovanje; American povratna vozovnicaa round, unvarnished tale — popolna, neolepšana resnicaa round vowel — zaokrožen samoglasnik (o, u)to be round with s.o. — biti odkrit, pošten do kogaII [ráund]nounoblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah); military naboj, granata, salva; figuratively salva smeha, odobravanja; hunting strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni; music pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri koluround of pleasures — potovanje za zabavo; vrsta zabavthe daily round — običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutinato dance in a round — plesati v krogu, plesati koloto make (to go) one's rounds — obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhodIII [ráund]adverb (na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoliround and round — nepretrgoma, neprestano, velikokratround about! — na levo krog!all-round — naokoli, brez razlike, vsi po vrstiall the country round — po vsej deželi, zemljito ask s.o. round — povabiti koga k sebito bring s.o. round — spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati kogato come (to be) round — kmalu, skoraj priti (biti)to go round — vrteti se v krogu, krožitito get s.o. round — prelisičiti, omrežiti, premamiti kogato hand round — podajati, porazdeliti okoliwhat are you hanging round for? — kaj čakaš tu? kaj delaš tu?to order glasses round — naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družboto send round the hat — (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevketo show s.o. round — okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kajto turn round — vrteti se, obrniti se, obračati seIV [ráund]prepositionokoli, okroground the bend slang nekoliko nor, prismojenround the clock — nepretrgano, non-stop, 2ɔ ur na danto take s.o. round the town — razkazovati komu mestoV [ráund]transitive verb & intransitive verbzaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) ( towards proti); obrniti se, ozreti seVI [ráund]intransitive verb & transitive verbobsolete šepniti, šepetatito round in s.o.'s ear — šepniti komu na uho -
8 camp
[kæmp] 1. noun1) (a piece of ground with tents pitched on it.) tabor2) (a collection of buildings, huts or tents in which people stay temporarily for a certain purpose: a holiday camp.) tabor, kamp3) (a military station, barracks etc.) tabor, vojašnica4) (a party or side: They belong to different political camps.) tabor2. verb((also go camping) to set up, and live in, a tent / tents: We camped on the beach; We go camping every year.) taboriti- camper- camping
- camp bed
- camp-fire
- campsite* * *I [kæmp]nountabor, taborišče, šotorišče, začasno bivališče; šotorjenje; figuratively vojaško življenjeto break up ( —ali strike) a camp — zapustiti, pospraviti taboriščecamp follower — marketandar(ica); vojaška prostitutkaII [kæmp]intransitive verb & transitive verbtaboriti; utaboriti (se)to camp out — spati v šotoru, na prostem, pod milim nebom -
9 double
1. adjective1) (of twice the (usual) weight, size etc: A double whisky, please.) dvojen2) (two of a sort together or occurring in pairs: double doors.) dvojen3) (consisting of two parts or layers: a double thickness of paper; a double meaning.) dvojen4) (for two people: a double bed.) dvojen2. adverb1) (twice: I gave her double the usual quantity.) dvakratno2) (in two: The coat had been folded double.) dvakratno3. noun1) (a double quantity: Whatever the women earn, the men earn double.) dvojna količina2) (someone who is exactly like another: He is my father's double.) dvojnik4. verb1) (to (cause to) become twice as large or numerous: He doubled his income in three years; Road accidents have doubled since 1960.) podvojiti (se)2) (to have two jobs or uses: This sofa doubles as a bed.) imeti dvojno rabo•- doubles- double agent
- double bass
- double-bedded
- double-check
- double-cross
- double-dealing 5. adjective(cheating: You double-dealing liar!) hinavski6. adjectivea double-decker bus.) dvonadstropen- double figures
- double-quick
- at the double
- double back
- double up
- see double* * *I [dʌbl]adjective ( doubly adverb)dvojen, dvakraten; ojačen; paren, podvojen; neodkrit, dvoličen; dvosmiseln; upognjen, preganjendouble Dutch — "španska vas"nautical double skull — dvojec s krmarjemII [dʌbl]adverbdvakratno, dvojno; v paru, v parihto play double — hliniti, biti neodkritIII [dʌbl]noundvojna širina ali količina; duplikat, dvojnik; vijuga (reke); (tenis) igra v parih; hitra hoja, telovadni korak; dvojna stava; military nagli korakIV [dʌbl]1.transitive verbpodvojiti; upogniti, upogibati, zložiti, zgibati; stisniti (pest); obpluti; ponoviti;2.intransitive verbpodvojiti, upogniti (se); nazaj se obrniti, nazaj teči; sključiti setheatre to double parts — igrati dvojno vlogo -
10 fast
I 1. adjective1) (quick-moving: a fast car.) hiter2) (quick: a fast worker.) hiter3) ((of a clock, watch etc) showing a time in advance of the correct time: My watch is five minutes fast.) ki prehiteva2. adverb(quickly: She speaks so fast I can't understand her.) hitro- fastness- fast foods
- fast food II 1. verb(to go without food, especially for religious or medical reasons: Muslims fast during the festival of Ramadan.) postiti se2. noun(a time or act of fasting: She has just finished two days' fast.) post- fastingIII adjective1) ((of a dye) fixed; that will not come out of a fabric when it is washed.) obstojen2) (firm; fixed: She made her end of the rope fast to a tree.) pritrjen•* * *I [fa:st]adjectivehiter; lahkomiseln; trden; stanoviten, zvest, stalen (barva); pritrjen, zapetAmerican slang sleparski; American slang fast buck — hitro zaslužen denara fast man (woman) — razuzdanec, (-nka)fast watch — ura, ki prehitevato make door fast — zakleniti, zapahniti vrataII [fa:st]adverbhitro, naglo; trdno, močno; pogosto; varno; tik; zapravljivo, lahkomiselnofast by, fast beside — čisto polegto play fast and loose — biti nezanesljiv, nestalento stick fast — trdno se držati; figuratively obtičatito make fast — pritrditi, privezatiIII [fa:st]1.nounpost;2.intransitive verbpostiti se;3.adjectiveposten -
11 kip
I [kip]nounsurova koža (mlade ali majhne živali), sveženj takih kož; American 1000 angleških funtov (ɔɜʌ,59 kg)II [kip]1.nounceneno prenočišče; javna hiša; postelja;2.intransitive verbspati, leči v posteljo -
12 log
[loɡ] 1. noun1) (a thick piece of unshaped wood: The trees were sawn into logs and taken to the sawmill.) hlod2) (a logbook: The captain of the ship entered the details in the log.) ladijski dnevnik2. verb(to write down or record in a logbook (especially the distance covered during a journey).) vpisati v ladijski dnevnik- logbook* * *I [lɔg]nounhlod, klada, (posekano) deblo, dolgi les; nautical brzinomer na ladji, ladijski dnevnik; Australian slang plural zaporpolitics roll my log and I'll roll yours — roka roko umivaAmerican to roll a log for s.o. — napraviti komu uslugoAmerican as easy as falling off a log — otročje lahkoII [lɔg]transitive verbrazžagati na hlode; nautical vpisati krivca v ladijski dnevnik, naložiti krivcu kazen; prevoziti (število vozlov) na dan -
13 pound
I noun1) ((also pound sterling: usually abbreviated to $L when written with a number) the standard unit of British currency, 100 (new) pence.) funt2) ((usually abbreviated to lb(s) when written with a number) a measure of weight (0.454 kilograms).) funtII noun(an enclosure or pen into which stray animals are put: a dog-pound.) stajaIII verb1) (to hit or strike heavily; to thump: He pounded at the door; The children were pounding on the piano.) tolči2) (to walk or run heavily: He pounded down the road.) topotati3) (to break up (a substance) into powder or liquid: She pounded the dried herbs.) zdrobiti* * *I [páund]nounfunt (angleški denar); funt (453,59 g)figuratively to pay 20 shillings in the pound — polno plačati, vse plačatiin for a penny, in for a pound — see pennyit is a matter of pounds, shillings and pence — to je čisto denarno vprašanjeII [páund]1.nounstaja za izgubljeno živino, obor; skladišče za izgubljene predmete; figuratively ječa; hunting težek položaj;2.transitive verbzapreti v stajo, obor (često up)III [páund]nountolčenje, razbijanje, udarecIV [páund]1.transitive verbtolči, raztolči, zdrobiti, razdrobiti; butati, bobnati, razbijati (s pestmi); zabijati, močno udarjati;2.intransitive verbrazbijati (tudi srce), bobnati; vleči noge za seboj (zlasti along), klecati (kolena)American slang to pound the ear — spatito pound into s.o. — vbijati komu kaj v glavoto pound away at — delati z vso vnemo; napadati, kritizirati -
14 snatch
[snæ ] 1. verb1) (to (try to) seize or grab suddenly: The monkey snatched the biscuit out of my hand.) hlastniti po2) (to take quickly, when one has time or the opportunity: She managed to snatch an hour's sleep.) zgrabiti priložnost2. noun1) (an attempt to seize: The thief made a snatch at her handbag.) hlastniti po2) (a short piece or extract eg from music, conversation etc: a snatch of conversation.) odlomek* * *I [snæč]nounhlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda); American slang ugrabitev otroka (osebe); plural odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinjeby snatches — od časa do časa, v razmakihin snatches — sem ter tja, včasih, od časa do časato make a snatch at — hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujetiII [snæč]transitive verb & intransitive verbpograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgatito snatch s.o. from the jaws of death — iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti -
15 top
I 1. [top] noun1) (the highest part of anything: the top of the hill; the top of her head; The book is on the top shelf.) vrh2) (the position of the cleverest in a class etc: He's at the top of the class.) prvo mesto, čelo3) (the upper surface: the table-top.) zgornja stran4) (a lid: I've lost the top to this jar; a bottle-top.) pokrov5) (a (woman's) garment for the upper half of the body; a blouse, sweater etc: I bought a new skirt and top.) zgornji del2. adjective(having gained the most marks, points etc, eg in a school class: He's top (of the class) again.) najboljši3. verb1) (to cover on the top: She topped the cake with cream.) prekriti2) (to rise above; to surpass: Our exports have topped $100,000.) preseči3) (to remove the top of.) odsekati vrh•- topless- topping
- top hat
- top-heavy
- top-secret
- at the top of one's voice
- be/feel on top of the world
- from top to bottom
- the top of the ladder/tree
- top up II [top] noun(a kind of toy that spins.) vrtavka* * *I [tɔp]1.nounvrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov; nautical krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira, figuratively smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj; figuratively višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji); plural slang visoke osebnosti, visoke "živine"on (the) top — nad, vrh, vrh tegatop of the milk figuratively najboljša točka programaat the top of one's speed, on top — z največjo hitrostjooff one's top — slang prismojento the top of one's bent — kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvothe top of the morning to you! (Irish) lepo jutro vam (želim)!to be (to become) top — biti (postati) prvak; biti na čeluto be on top — biti močnejši, biti na površjuto be at the top of the tree figuratively biti na najvišjem položaju, pri krmiluto blow one's top — slang razjeziti se, razburiti seto come out on top — iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)to come to the top — priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspehto go over the top — military jurišati iz rova; figuratively slang tvegati skok, poročiti seto shout at the top of one's voice — na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpitito take the top of the table zavzeti — mesto na gornjem koncu mize; figuratively predsedovatito take the top off — odpiti peno (piva);2.adjectivenajvišji, zgornji; glavni, prvi; colloquially prvorazreden, izvrstentop dog figuratively prvak, zmagovalecII [tɔp]1.transitive verbopremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati; agronomy odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti; commerce preseči, priti čez (ceno); slang obglaviti, obesitithat tops all I ever saw — to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videlto top one's part theatre odlično igrati svojo vlogoto top the class — biti najboljši v razredu;2.intransitive verbdvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovatiIII [tɔp]nounvrtavka, volk (igrača)old top — slang stara bajta, starina
См. также в других словарях:
spáti — spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕd — a o tudi ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spánje — a s (á) 1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bedéti — ím tudi bdéti ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míl — a o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púščati — am nedov. (ú) 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustíti — ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkno — a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika